Kdaj ne smete zavlačevati z EMG preiskavo?
Poklici, pri katerih obremenjujemo svoje telo s ponavljajočimi se gibi, so novodobna težava in vse pogostejši vzrok za bolečine in dolge čakalne vrste pri zdravnikih in fizioterapevtih.
Za sodobne poklice sta še posebej značilna sedeč položaj in nenehna uporaba rok v položajih, ki obremenjujejo zapestja, na primer računalničarji oziroma pisarniški poklici, frizerji, učitelji, šoferji, delavci za tekočim trakom …
Ena največjih krivk za pogostejši pojav težav v zapestju, ki ga imenujemo sindrom karpalnega kanala, je prav računalniška miška.
Dalj časa trajajoči monotoni gibi (v tem primeru je roka ves čas na računalniški miški v prisilnem položaju, kazalec pa pritiska na tipko) vplivajo na nepravilne obremenitve roke, kar se kaže v vse večjem številu pacientov, ne glede na starost in spol.
Kaj je karpalni kanal in zakaj boli?
Človeška dlan je oživčena preko zapestja s t.i. sredinskim živcem, ki skrbi za gibanje večine prstov ter za občutek prstov in dlani.
Ta mediani živec prehaja v dlan skozi ozek zapestni prehod, ki ga imenujemo tudi karpalni kanal.
Obolenje, ki nastane zaradi utesnjenega medianega živca v zapestnem prehodu, se kaže z mravljinci v roki ter kasneje bolečinami v zapestju.
Nastanejo, ker se tlak v zapestnem prehodu oz.kanalu poveča, kar povzroči utesnitev živca. Posledica so občasno mravljinčenje, odrevenelost prstov, spremenjen občutek za dotik.
Odrevenelosti in mravljinčavosti, ki se stopnjuje do te mere, da pacienta ponoči večkrat zbudi, se kasneje pridruži še bolečina v zapestju. Pogosto se bolečina iz zapestja širi tudi na podlaket.
Diagnoza karpalnega kanala z EMG preiskavo
Ko se pacient z opisanimi bolečinami zapestja in spremenjenim občutkom v prstih obrne na zdravnika, se sindrom karpalnega kanala lahko potrdi z elektromiografijo oziroma EMG.
EMG je nevrofiziološka preiskava, s katero ocenjujemo delovanje in odkrivamo okvare perifernega živčnega sistema in mišic.
Običajno je dodatek nevrološkega pregleda in im
a ključno vlogo pri diag
nosticiranju živčno-mišičnih obolenj.
Z EMG tudi do odkritja resnejših obolenj
Z elektromiografijo pa ne odkrivamo le najpogostejših utesnitvenih nevropatij, kot je sindrom karpalnega kanala.
Navedeni simptomi lahko kažejo na okvare korenin spinalnih živcev v področju vratne ali ledvene hrbtenice (cervikalne ali lumbosakralne radikulopatije) ali za bolj generalizirano okvaro perifernega živčevja (polinevropatije).
Odkrivamo lahko tudi redkejše bolezni, kot so bolezni motoričnega nevrona (ALS), bolezni mišic (miopatije) ali bolezni živčno-mišičnega stika (miastenia gravis).
Zato je pomembno, da pacienti ob zaznanih motečih spremembah obiščejo specialista, ki bo s pravim izborom preiskal znal poiskati vzrok in postaviti pravilno diagnozo.
Zaradi povečanega števila zgoraj omenjenih obolenj in daljših čakalnih vrst smo uvedli možnost nevroloških pregledov in opravljanje EMG preiskave tudi v Kliniki OMNIA.
Preglede in EMG preiskave izvaja zdravnik Anže Goste dr.med., specialist s področja nevrologije.
Kako poteka EMG preiskava za diagnozo sindroma karpalnega kanala?
Pred preiskavo se odsvetuje uporaba krem, prav tako se boste prej pogovorili, če jemljete zdravila za preprečevanje strjevanja krvi, če imate motnje koagulacije ali če imate vstavljen srčni spodbujevalnik oz. defibrilator.
Z udobnimi, ohlapnimi oblačili boste omogočili nemoten dostop do obolelega mesta. EMG preiskava traja 20 do 30 minut.
Zdravnik vam bo najprej z električno stimulacijo meril prevodnost po perifernih živcih.
V ta namen na kožo dlani (ali stopala pri drugih diagnozah) namesti majhne lepljive površinske elektrode in s stimulatorjem preko kože z blagim kratkotrajnim električnim impulzom draži preiskovani živec.
V drugem delu preiskave pa lahko s tanko igelno elektrodo za enkratno uporabo oceni električno aktivnost mišic v mirovanju in ob krčenju.
Na podlagi tega se postavi diagnoza o delovanju motoričnih nevronov, ki to mišico oživčujejo.
Obseg preiskave se razlikuje glede na težave in se prilagaja najdbam ob samem pregledu, tako na primer pri diagnostiki utesnitve medianega živca v področju zapestnega prehoda drugi del preiskave z igelno elektrodo večinoma ni potreben.
Zdravljenje sindroma karpalnega kanala
Če je elektromiografija pokazala obolenje karpalnega kanala, se boste z zdravnikom pogovorili o nadaljnjih korakih zdravljenja. Če gre za zgodaj odkrito vnetje, se svetuje neoperativno zdravljenje – z opornico v iztegnjenem položaju roke ter vajami za raztezanje.
Pri napredujoči obliki sindroma karpalnega kanala pa je potreben operativni poseg v lokalni anesteziji, s katerim sprostimo mediani živec v zapestnem prehodu. Operacija traja približno 20 minut.
Operacije sprostitve medianega živca v karpalnem oz.zapestnem prehodu izvaja v Kliniki OMNIA zdravnica kirurginja Daša Kovačič Beković, dr.med., specialistka plastične kirurgije in kirurgije roke.
Potek operacije sprostitev medianega živca v karpalnem kanalu in okrevanje
Kirurginja v lokalni ansteziji z majhnim rezom prekine ligament, ki zapira zapestni prehod in s tem zmanjša pritisk na mediani živec. Izboljšanje v smislu prekinjenih mravljinčenja in bolečin se čuti že prvi dan po operaciji.
Kožo zašije z nekaj šivi in z roko je potrebno nekaj dni počivati, ob tem pa čim pogosteje razgibavati prste. Po 14ih dneh odstranite šive, zdravnica pa vam nato svetuje tudi kremo za nego brazgotine in primerne vaje za roko.
Po operaciji je sicer potrebno predvideti kakšen mesec počitka roke in tudi bolniškega dopusta. Drugo roko operiramo 2 do 3 mesece kasneje, ko prva roka popolnoma okreva od posega.
Indikacije za obolele
Za sindromom karpalnega kanala so obolevale pogosteje ženske, a se je to pravilo s pojavom sodobnih poklicev v zadnjih letih spremenilo. Pogosto se sindrom pojavi na obeh rokah hkrati, s tem da je na eni bolj boleč kot na drugi.
Spremenjeni občutki v prstih in mravljinčenje v roki je torej tegoba, ki ne izbira let ali spola, tako da ob opažanju teh sprememb ne odlašajte z pregledom ali EMG preiskavo, ki jo lahko opravite tudi v Kliniki OMNIA.
Na pregled se lahko naročite na info@klinikaomnia.si ali nas pokličite na 070 500 330.
