S preventivo nad raka materničnega vratu

Preventiva, ki vam lahko reši življenje – preventivni brisi za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu.

Rak materničnega vratu je najboljše med najslabšim, kar se vam lahko zgodi. Najslabše zato, ker vsak rak za človeški organizem in psiho predstavlja šok in hudo obremenitev, najboljše pa zato, ker je rak materničnega vratu posebnež med raki – o njem namreč znanost ve toliko, da lahko prepreči skorajda vsak nov primer. 

V Sloveniji imamo presejalne preglede, imenovane Pap brisi, s katerimi zmanjšamo možnost, da ženska zboli za tem rakom, za kar 70–80 odstotkov. Poleg tega obstaja tudi cepljenje proti HPV, ki v nekaj odstotkih prav tako povzročajo raka materničnega vratu. Pojdimo lepo po vrsti in razložimo, kaj so Pap brisi, kaj HPV in kako preprečimo zbolevanje za rakom materničnega vratu.

Pap brisi

Pap bris oziroma PAP test je osnovna ginekološka preiskava za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu in zgodnje odkrivanje neinvazivnega raka.

Gre za hiter, enostaven in neboleč odvzem celic z materničnega ustja pri ginekološkem pregledu.

Ta odvzem in pregled celic v brisu materničnega vratu se imenuje po grškem zdravniku Georgu Papanicolaouu, ki ga je razvil v zgodnjem 20. stoletju, temelji pa na mikroskopskem pregledu obarvanih celic iz materničnega vratu.

Pred posegom

Dan ali dva pred posegom odsvetujemo spolne odnose in izpiranje nožnice.

Za sam poseg ni posebnih omejitev – pacientka le ne sme imeti menstruacije, najprimernejši čas za pregled je od 10. do 20. dneva menstrualnega ciklusa.

Poseg/odvzem brisa

Ginekolog z lesenim loparčkom nežno postrga po zunanji površini materničnega vratu ter s krtačko še s kanala materničnega vratu. Na ta način dobi vzorec celic z njune površine. Nato vzorec razmaže po stekelcu, ga fiksira in pošlje na pregled v citološki laboratorij.

 

Po posegu

Gre za žensko neboleč postopek, po pregledu je zaradi odvzema celic s kanala materničnega vratu možen nastanek blagega krvavo obarvanega izcedka, ki mine navadno v istem dnevu.

Ženske, pri katerih v laboratoriju odkrijejo spremembo v brisu, ginekolog pokliče na ponoven pregled v skladu s priporočili. Če se patološki brisi ponavljajo, opravi še odvzem brisa za HPV-virus ter kolposkopijo.

ZORA – Zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu –  je slovenski presejalni program, ki daje priporočila in od leta 2003 aktivno vabi vse slovenske državljanke med 20. in 64. letom na preventivne ginekološke odvzeme brisa materničnega vratu. Prva dva pregleda oziroma PAP brisa sta po dopolnjenem 20. letu priporočena v razmaku enega leta, nato si pregledi sledijo na tri leta.

Program je uspešen, saj se je v desetih letih obolevnost za rakom materničnega vratu zmanjšala za skoraj 50 odstotkov.

Ker se ginekologi zavedamo, da je tri leta, kolikor presejalni program aktivno vabi na preglede, zgornja meja za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb materničnega vratu, vas vabimo na samoplačniški pregled, ki je lahko vsakoleten, in s tem zagotovimo, da morebitne spremembe nemudoma odkrijemo.

Možni stranski učinki in zapleti

Blaga krvavitev po odvzemu. 

HPV-virus

HPV oziroma Humani papiloma virus je skupno ime družine virusov, ki okužijo človeške celice kože in sluznic. HPV ima več kot 200 podtipov virusov, od katerih je 12 visoko rizičnih genotipov HPV, ki so vzrok za nastanek raka materničnega vratu.

HPV-virusi se prenašajo z intimnim stikom z okuženo osebo, kar pa niti ni tako redko, saj se več kot polovica spolno aktivnih oseb v svojem življenju okuži z najmanj enim spolno prenosljivim genotipom HPV. Dolgotrajna nezdravljena okužba pa v več kot 70  odstotkih vodi do raka materničnega vratu.

Pred posegom

Navadno je ginekolog pri ženski, ki je vključena v presejalni program ZORA,  na PAP testu odkril spremembe, zaradi katerih jo je povabil še na HPV test. Pozitiven test PAP brisa seveda še ne pomeni raka – z nadaljnjimi preiskavami, tudi HPV testom, odkrivamo, ali gre le za prehodno okužbo (kot v približno 90 odstotkih vseh odkritih okužb, ki minejo povsem spontano v letu dni), ali za prisotnost visoko rizičnih podtipov HPV, ki bi v nekaj letih lahko povzročili predrakave spremembe na sluznici ali raka materničnega vratu.

Dan ali dva pred posegom odsvetujemo spolne odnose in izpiranje nožnice.

Za sam poseg ni posebnih omejitev – pacientka le ne sme imeti menstruacije, najprimernejši čas za pregled je od 10. do 20. dneva menstrualnega ciklusa.

Poseg/triažni test HPV

Okoli 5 % žensk s patološkim brisom povabi ginekolog na ponoven pregled. Glede na sam izvid, se lahko odloči za ponovitev PAP testa ali pa opravi triažni test HPV. Ginekolog med ginekološkim pregledom s krtačko ponovno odvzame bris iz materničnega ustja in ga prenese na stekelce, ki ga pošlje pa nadaljnje preiskave v laboratorij. Triažni test HPV preverja prisotnost visoko rizičnih HPV-virusov in omogoča odkriti ženske z večjim (HPV-pozitivne) oziroma manjšim (HPV-negativne) tveganjem za razvoj raka materničnega vratu.

Po posegu

Negativen izvid HPV testa pomeni le kasnejšo ponovno kontrolo (dva zaporedna negativna  izvida triažnega testa HPV v razmiku enega leta) oziroma varno vrnitev v presejalni 3-letni program.

Pozitiven izvid pa še prav tako ne pomeni, da ima ženska raka ali predrakave spremembe, le da so pri njej odkrili enega izmed 12 tipov visoko tveganih HPV, in je zaradi tega bolj ogrožena ter potrebuje dodatno diagnostiko. Od genotipa prisotnega virusa je odvisno, ali bo povzročil razvoj raka ali ne. Pozitiven izvid testa HPV ginekologu pove, koliko časa že traja okužba s HPV in, če je to že večletno obdobje, je verjetnost za predrakave spremembe toliko večja. Okužba včasih sama izzveni, je pa ne moremo pozdraviti, lahko le uspešno zdravimo spremembe na materničnem vratu. Zato lahko pri tem le čakamo, ali se bo okužba razvijala naprej ali bo izzvenela. Če gre za primer prisotne okužbe s HPV, ki v enem letu ne izzveni, se lahko ginekolog odloči za biopsijo ali kolposkopijo.

Možni stranski učinki in zapleti

Jih ni.

Še ena učinkovita rešitev: cepljenje proti HPV

V Sloveniji imamo na voljo preventivno cepljenje proti HPV-virusom, ki je dodatna možnost za preprečevanje raka materničnega vratu.

Poleg rednih pregledov pri ginekologov in odvzemi brisov, se s cepljenjem proti HPV uspešno zaščitimo, saj cepivo prepreči:

• 50—80 % predrakavih sprememb materničnega vratu,
• 70—90 % raka materničnega vratu,
• 90 % genitalnih bradavic pri obeh spolih,
• večji delež drugih s HPV-virusi povezanih sprememb nožnice, zunanjega spolovila, rakov ustne votline in žrela pri obeh spolih.

Cepivo sicer ni terapevtsko, torej ne pozdravi že prisotne okužbe, temveč jo lahko le prepreči. Mladostniki okužbo s HPV dobijo najpogosteje v prvem letu po začetku spolnih odnosov, zato je smiselno opraviti cepljenje pred prvim spolnim odnosom. 

V Sloveniji je od 2009 cepljenje proti HPV-virusi brezplačno vsem deklicam v 6. razredu, od leta 2021 pa tudi enaki starosti dečkom. Po novem je na voljo tudi mladoletnim zamudnicam, dostopno pa je sicer tudi vsem ostalim ženskam, a je plačljivo. Kljub cepljenju je potrebno nadaljevati s presejalnimi pregledi, saj ostaja možnost okužbe s preostalimi genotipi HPV-virusov.

 

V Kliniki OMNIA vam nudimo več kot le ginekološki pregled – naša klinika je sodobno opremljena, z veliko mero občutka in pozornosti na estetski videz ter vzdušje v naših prostorih, zato vam zagotavljamo, da se boste pri nas počutili kar se da prijetno. Še razlog več, da obiščete ginekologinjo v Kliniki OMNIA in poskrbite za svoje zdravje.
Rezervirajte svoj termin na info@estetika-omnia.si oziroma nas pokličite na 070 500 330.