Kožni rak: vrste, simptomi in zdravljenje

Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh in nastane zaradi nenadzorovane rasti nenormalnih kožnih celic, najpogosteje zaradi poškodb DNK zaradi UV sevanja. Poznamo tri glavne vrste: bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom. V Sloveniji je bilo leta 2022 odkritih 5.496 primerov nemelanomskega kožnega raka in 885 melanomov, skupaj torej 6.381 novih primerov (Register raka Republike Slovenije). Ob zgodnjem odkritju je kožni rak večinoma ozdravljiv: pri melanomu, omejenem na kožo, petletno relativno preživetje presega 99 odstotkov (SEER, diagnoze 2015–2021).

Postavite se pred ogledalo in na rami opazite znamenje, ki ga lani zagotovo še ni bilo tam. Morda je vaša stara, dobro poznana pika na hrbtu postala nekoliko temnejša, njeni robovi pa asimetrični. Ob takšnih odkritjih se marsikdo prestraši in iz strahu pred najhujšim odlaša z ukrepanjem. Odlašanje ne prinese rešitve, hiter obisk ambulante pa lahko prepreči najhujše. Obisk pri izkušenem strokovnjaku za kožne bolezni je prvi, najenostavnejši in daleč najbolj varen korak do natančne diagnoze.

Kdaj je potreben takojšen zdravniški pregled sumljivega kožnega znamenja?

Strokovni pregled znamenja je potreben takoj, ko na koži opazite hitro rast nove tvorbe, neenakomerno obarvanost, nepravilne robove ali asimetrijo obstoječega znamenja. Takojšnjo zdravniško obravnavo zahtevajo tudi znamenja, ki srbijo ali krvavijo, in kožne ranice, ki se v štirih tednih same od sebe ne zacelijo. Zgodnja diagnostika v teh primerih rešuje življenja: melanom, odkrit v lokalizirani fazi, ima petletno relativno preživetje nad 99 odstotkov, ob oddaljenih zasevkih pa le 35 odstotkov.

Kaj je kožni rak

Definicija in nastanek bolezni

Kožni rak je maligna bolezen, ki nastane, ko se zaradi nepopravljivih poškodb DNK kožne celice v povrhnjici začnejo nenadzorovano in kaotično deliti. Glavni povzročitelj teh poškodb je ultravijolično sevanje, ki neposredno okvari genski zapis celice. Zdrava koža se neprestano obnavlja tako, da nove celice izpodrivajo stare proti površini, kjer odmrejo in odpadejo. Ko se ta naravni cikel zaradi kopičenja mutacij podre, nastane tumor.

Proces se običajno začne neopazno in neboleče, kar je z vidika pravočasnega odkrivanja največja past. Poleg UV sevanja na razvoj kožnega raka vplivajo tudi genetska nagnjenost, svetel kožni fototip in oslabljen imunski sistem, na primer po presaditvi organa. Časovna komponenta igra tukaj izjemno veliko vlogo: pri melanomu debelina tumorja pod 0,8 milimetra pomeni bistveno drugačno prognozo kot debelina nad 4 milimetre.

Pogostost kožnega raka v Sloveniji

Kožni rak je najpogostejši rak v Sloveniji: leta 2022 je bilo odkritih 5.496 primerov nemelanomskega kožnega raka in 885 melanomov. Podatke vodita Onkološki inštitut Ljubljana in Register raka Republike Slovenije. Starostno standardizirana incidenca melanoma je v Sloveniji 31,3 primera na 100.000 prebivalcev, kar občutno presega evropsko povprečje 21,9 na 100.000 (ECIS, 2024).

Skrb zbujajoča je tudi umrljivost. Slovenija s 5,6 smrti zaradi melanoma na 100.000 prebivalcev sodi v sam evropski vrh, v Evropi jo prekaša le Norveška (ECIS, 2024). V zadnjem desetletju je incidenca melanoma naraščala za približno 5,2 odstotka letno (starostno standardizirano), z melanomsko diagnozo pa danes v Sloveniji živi več kot 10.000 ljudi.

Zaradi spremenjenega življenjskega sloga in večjega zavedanja o pomenu pravočasnih pregledov bolezen danes odkrivamo prej kot v preteklosti. Petletno preživetje bolnikov z melanomom se je zato dvignilo s 40 odstotkov v letu 1980 na 72,3 odstotka v letu 2017. V Kliniki OMNIA opažamo, da pacienti ob preventivnem pregledu pogosto pokažejo le eno znamenje, zaradi katerega jih skrbi, med temeljito obravnavo celotnega telesa pa na povsem drugem mestu odkrijemo veliko bolj tvegano spremembo.

Vrste kožnega raka

Bazalnocelični karcinom (bazaliom)

Bazalnocelični karcinom je najpogostejša in najmanj nevarna oblika kožnega raka, ki izrašča iz bazalnih celic v najglobljem sloju povrhnjice. Bazaliom raste izjemno počasi in le izjemoma zaseva v bezgavke ali druge organe. Skupaj s ploščatoceličnim karcinomom spada med nemelanomske kožne rake, ki so leta 2022 v Sloveniji predstavljali 5.496 od skupno 6.381 novih primerov kožnega raka.

Bazaliom se najpogosteje pojavi na predelih telesa, ki so najbolj izpostavljeni soncu: na obrazu, nosu, uhljih in vratu. Na koži se kaže kot rožnata, nekoliko prosojna ali biserna bunčica z vidnimi drobnimi žilicami na površini. Lahko izgleda tudi kot ranica, ki se dolgo časa ne celi, občasno zakrvavi, se pokrije s krasto, a se po nekaj tednih znova odpre. Z zgodnjo in strokovno kirurško odstranitvijo pri bazaliomu dosežemo popolno ozdravitev.

Ploščatocelični karcinom (spinaliom)

Ploščatocelični karcinom je druga najpogostejša oblika kožnega raka in se razvije iz ploščatih celic v zgornjih plasteh povrhnjice. Spinaliom raste hitreje kot bazaliom in ima ob prepoznem zdravljenju večjo možnost širjenja v okoliška tkiva ali bezgavke. Pogosto se razvije iz predrakavih sprememb, ki jih imenujemo aktinične keratoze.

Ploščatocelični karcinom se pojavlja v obliki trde, rdečkaste bunčice s hrapavo, luskasto površino. Lahko spominja na bradavico, ki v sredini razvije krasto in na dotik zlahka zakrvavi. Predilekcijska mesta vključujejo hrbtišča rok, podlahti, ustnice in robove uhljev. Kot navaja American Cancer Society, zgodnje znake teh karcinomov pogosto opazimo razmeroma hitro, kar olajša pravočasno odstranitev. Že ena sama uporaba solarija po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije poveča tveganje za ploščatocelični karcinom za 67 odstotkov.

Maligni melanom

Maligni melanom je najredkejša, a najnevarnejša oblika kožnega raka in nastane iz melanocitov, celic, ki koži dajejo pigment. V Sloveniji odkrijemo približno 814 novih primerov melanoma letno (povprečje 2020–2024, ECIS), po svetu pa jih je vsako leto okoli 325.000. Melanom lahko nastane povsem na novo na zdravi koži ali pa se razvije znotraj že obstoječega pigmentnega znamenja.

Večina melanomov raste tiho in brez opozoril, hitro širjenje v krvni obtok, bezgavke in notranje organe pa ga uvršča med zelo agresivne bolezni. Prognoza je odločilno odvisna od stadija ob odkritju: pri melanomu, omejenem na kožo, petletno relativno preživetje presega 99 odstotkov, ob prizadetosti bezgavk pade na 76 odstotkov, ob oddaljenih zasevkih pa na 35 odstotkov (SEER, diagnoze 2015–2021). Melanom ne izbira starosti in prizadene tako starejše posameznike kot mlajše odrasle.

Redkejše oblike kožnega raka

Redke oblike kožnega raka, kot so Merklov karcinom, kožni limfom in Kaposijev sarkom, predstavljajo manj kot odstotek vseh primerov kožnega raka. Merklov karcinom je zelo agresiven nevroendokrini tumor, ki najpogosteje prizadene starejše ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Kožni limfom izvira iz limfocitov v koži, Kaposijev sarkom pa je povezan z okužbo s človeškim herpesvirusom 8 in z močno oslabljeno imunostjo.

Te oblike zahtevajo zelo specifičen diagnostični pristop in zdravljenje v visoko specializiranih onkoloških ustanovah, v Sloveniji praviloma na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Prav zato je ob vsaki nenavadni, hitro rastoči kožni spremembi, ki je ne znate uvrstiti med običajna znamenja, smiselna strokovna ocena in ne čakanje.

Podroben pregled klasifikacij in opisov posameznih podtipov kožnega raka objavlja American Academy of Dermatology.

Simptomi in znaki: kako prepoznati kožni rak

Pravilo ABCDE za opazovanje znamenj

Pravilo ABCDE je mednarodno uveljavljena metoda samopregledovanja pigmentnih znamenj, ki opozarja na pet znakov možnega melanoma: asimetrijo, nepravilne robove, več barv, premer nad 6 milimetrov in spreminjanje znamenja. Ime izhaja iz angleških izrazov Asymmetry, Border, Colour, Diameter in Evolving. Metoda ne nadomešča dermatoskopskega pregleda, je pa najpreprostejše orodje za odkrivanje sumljivih sprememb doma. Pri pregledovanju si pomagajte z naslednjimi kriteriji:

• A (Asymmetry) – Asimetrija: Zdrava znamenja so običajno okrogla in simetrična. Če skozi sredino znamenja potegnete namišljeno črto, se polovici ne ujemata.
• B (Border) – Robovi: Sumljiva znamenja imajo nepravilne, odsekane, nazobčane ali zabrisane robove. Barva se preliva v okoliško zdravo kožo.
• C (Colour) – Barva: Nevarna znamenja so redko enobarvna. Opazimo prisotnost različnih odtenkov rjave, črne, modre, rdeče in celo bele barve.
• D (Diameter) – Premer: Večina melanomov ob odkritju presega premer 6 milimetrov (velikost radirke na svinčniku). Vseeno pa so ob zgodnjem pregledu lahko tudi bistveno manjši.
• E (Evolving) – Razvoj: Kakršnakoli sprememba v velikosti, obliki, debelini ali barvi znamenja v kratkem času je najbolj jasen signal za obisk ambulante.

Znak grdega račka

Znak grdega račka pomeni, da je najbolj sumljivo tisto znamenje, ki se po videzu očitno razlikuje od vseh drugih znamenj na telesu iste osebe. Koncept temelji na preprosti biološki logiki: znamenja pri posamezniku običajno izgledajo in rastejo zelo podobno, kot bratje in sestre znotraj iste družine. Znamenje, ki izstopa po velikosti, barvi ali obliki, je zato statistično bistveno bolj sumljivo od preostalih.

Če so vsa vaša znamenja majhna in svetlo rjava, eno samo pa je veliko in zelo temno, ga pokažite strokovnjaku. Enako velja, če na telesu nimate nobenih pigmentnih pik, nato pa se naenkrat pojavi ena povsem nova izboklina. Znak grdega račka je posebej uporaben pri ljudeh z velikim številom znamenj, kjer bi posamično ocenjevanje po pravilu ABCDE trajalo predolgo.

Opozorilni znaki za obisk zdravnika

Zdravniški pregled je potreben ob krvavitvi iz znamenja, srbenju ali bolečini v kožni tvorbi, ponavljajočih se krastah na istem mestu in ob rani, ki se ne zaceli v štirih tednih. Ti znaki opozarjajo na aktivno dogajanje v koži in jih ne smete ocenjevati zgolj po estetskem videzu. Pri samopregledovanju bodite pozorni na naslednje:

• Pojav povsem novega, hitro rastočega znamenja po 40. letu starosti.
• Krvavitev iz znamenja ob minimalnem dotiku ali po prhanju.
• Ponavljajoče se kraste na istem mestu.
• Srbenje, pekoč občutek ali nenadna bolečina znotraj kožne tvorbe.
• Rana, praska ali poškodba na koži obraza, ki se kljub negi ne zaceli več mesecev.
• Temna proga pod nohtom na roki ali nogi, ki se ne premika navzven z rastjo nohta.

Glavni dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka

Vpliv UV sevanja in solarijev

UV sevanje je glavni dejavnik tveganja za kožnega raka, prva uporaba solarija pred 35. letom starosti pa poveča tveganje za melanom za 75 odstotkov. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je solarije uvrstila v skupino 1 kancerogenov, torej v isto kategorijo kot tobak in azbest. Že ena sama seansa v solariju po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije poveča tveganje za ploščatocelični karcinom za 67 odstotkov in za bazaliom za 29 odstotkov.

Pri naravnem soncu so posebej nevarne intenzivne opekline v otroštvu in rani mladosti z nastankom mehurjev, saj zgodovina opeklin trajno poškoduje sposobnost obnove kože. Solariji oddajajo koncentrirane odmerke UVA in UVB žarkov, zato redna uporaba močno poveča možnost mutacij, predvsem pri mladih ženskah. Zaščita pred soncem z ustrezno kremo in oblačili ni le priporočilo, temveč osnova higiene kože.

Svetla polt in dedna nagnjenost

Osebe s svetlo poltjo, svetlimi ali rdečimi lasmi, pegami in modrimi očmi tvorijo manj melanina in sodijo v najbolj ogroženo skupino za razvoj kožnega raka. Naravna pigmentacija deluje kot obrambni ščit pred UV sevanjem, zato so posamezniki, ki se ob izpostavitvi soncu vedno najprej opečejo in nikoli ne porjavijo (fototip I in II po Fitzpatricku), bistveno slabše zaščiteni.

K temu je treba prišteti družinsko anamnezo. Če je vaš krvni sorodnik prvega kolena (oče, mati, brat, sestra) že zbolel za melanomom, se vaša osebna ogroženost znatno poveča in zahteva letne preventivne preglede. To pravilo velja v večini primerov, razen kadar obravnavamo melanome na predelih, ki soncu sploh niso izpostavljeni, na primer na podplatih, dlaneh, pod nohti ali sluznicah. Ti primeri dokazujejo, da genetika in drugi biološki mehanizmi igrajo svojo vlogo tudi tam, kamor UV žarki ne sežejo, zato pri pregledu ne smemo izpustiti nobenega dela telesa.

Atipična in številčna znamenja

Ljudje z več kot 50 znamenji na telesu imajo bistveno višje tveganje za razvoj melanoma kot tisti z manj kot 15 znamenji. Posebno pozornost zahtevajo atipična oziroma displastična znamenja, ki so večja od 6 milimetrov, imajo nepravilne robove in neenakomerno obarvanost. Čeprav displastična znamenja sama po sebi niso rakava obolenja, njihova prisotnost signalizira izrazito nagnjenost organizma k tvorbi malignih celic.

Pri pacientih z več kot 50 znamenji ali z več atipičnimi znamenji priporočamo dermatoskopski pregled celotnega telesa vsaj enkrat letno, po presoji dermatologa pa tudi na pol leta z digitalnim shranjevanjem posnetkov. Prav pri tej skupini je primerjava fotografij med obiski pogosto edini način, da opazimo počasno, a pomembno spreminjanje posameznega znamenja.

Diagnostika in natančno odkrivanje kožnega raka

Pregled s prostim očesom in dermatoskopija

Dermatoskopija dvigne občutljivost odkrivanja melanoma s 71 odstotkov pri pregledu s prostim očesom na 90 odstotkov. Podatek izhaja iz meta-analize devetih študij, ki so zajele 8.487 sumljivih kožnih sprememb in 375 potrjenih melanomov; diagnostično razmerje obetov je bilo pri dermatoskopiji 15,6-krat višje kot pri kliničnem pregledu brez nje. Temeljit posvet vedno začnemo s pogovorom in vizualnim pregledom od glave do pet, vendar samo človeško oko pogosto ni dovolj za razločevanje mikroskopskih detajlov v tkivu.

Digitalna dermatoskopija in spremljanje znamenj

Digitalna dermatoskopija je metoda, pri kateri se posamezna znamenja ob vsakem obisku fotografirajo s povečevalno napravo, posnetki pa se shranijo za natančno primerjavo s preteklim stanjem. Pri pacientih z velikim številom atipičnih znamenj drobnih sprememb ni mogoče zanesljivo zaznati zgolj na podlagi spomina ali opisa, zato je primerjava slik med obiski ključna.

Evolucija znamenja, torej sprememba velikosti, oblike ali barve v času, je eden najzanesljivejših napovednikov malignega dogajanja, saj opozori na aktivnost v celicah, še preden se pojavijo očitni znaki. Metoda je posebej priporočljiva za osebe z več kot 50 znamenji, z displastičnim sindromom znamenj in za tiste z melanomom v družinski anamnezi. Interval spremljanja določi dermatolog, običajno na tri do dvanajst mesecev.

Biopsija in histološka analiza

Biopsija s histološko analizo je edina metoda, ki poda dokončno diagnozo kožnega raka; dermatoskopski pregled sam po sebi diagnoze ne potrdi. Ko dermatoskopija pokaže sumljive elemente, se del znamenja ali celotno tvorbo v lokalni anesteziji kirurško izreže in pošlje v patološki laboratorij. Tam patolog tkivo pregleda pod mikroskopom in poda končno histološko opredelitev, vključno z vrsto tumorja in pri melanomu z Breslowovo debelino v milimetrih.

Breslowova debelina je najpomembnejši prognostični podatek pri melanomu in neposredno določa obseg nadaljnjega zdravljenja. Brez histološke analize natančno zdravljenje ni mogoče, kar potrjujejo tudi smernice NCCN za melanom kože. Izvid je običajno na voljo v enem do dveh tednih.

Zdravljenje kožnih tumorjev

Kirurška in laserska odstranitev sprememb

Kirurška ekscizija v lokalni anesteziji je najučinkovitejša oblika zdravljenja začetnih bazaliomov in atipičnih znamenj z nizkim tveganjem. Tkivo se izreže z varnostnim robom zdrave kože in estetsko zašije, celoten poseg pa običajno traja od 20 do 45 minut. Okrevanje je razmeroma hitro: področja rane ne smete močiti 14 dni, do odstranitve šivov. Brazgotine so ob natančni kirurški tehniki minimalno opazne.

Laserska odstranitev se uporablja izključno pri dokazano nenevarnih estetskih izrastkih, saj laser tkivo uniči in onemogoči kasnejšo histološko analizo patologa. Prav zato v Kliniki OMNIA laserja nikoli ne uporabimo na spremembi, ki je predhodno ni ocenil dermatolog z dermatoskopom. Odstranjevanje sumljivih znamenj z laserjem, krioterapijo ali domačimi pripravki je s stališča onkološke varnosti nesprejemljivo, ker odstrani dokaz, ne pa nujno bolezni.

Napredovale oblike in onkološka obravnava

Napredovali maligni melanom z globljim vdorom v kožo zdravijo specializirane onkološke ustanove, v Sloveniji Onkološki inštitut Ljubljana. V Kliniki OMNIA zagotavljamo celovito zgodnjo diagnostiko in odstranjevanje nesumljivih ali začetnih tvorb. Če histološki izvid potrdi napredovalo bolezen, pacienta prioritetno napotimo naprej, saj je transparentnost glede meja lastne obravnave v medicini ključna.

Zdravljenje napredovalega melanoma poleg radikalne kirurgije običajno vključuje biopsijo varovalne bezgavke, imunoterapijo z zaviralci imunskih kontrolnih točk, tarčna zdravila pri tumorjih z mutacijo BRAF ali sistemsko kemoterapijo. Prav uvedba imunoterapije je v zadnjem desetletju pomembno izboljšala preživetje bolnikov z metastatskim melanomom, ki je bilo pred tem izrazito slabo.

Preprečevanje kožnega raka in samopregledovanje kože

Učinkovita zaščita pred soncem

Redna dnevna uporaba zaščitne kreme prepolovi tveganje za melanom in zniža tveganje za invazivni melanom za 73 odstotkov. Podatek izhaja iz randomizirane raziskave Nambour, v kateri je 1.621 udeležencev spremljali deset let po zaključku poskusa (Green in sod., Journal of Clinical Oncology, 2010). V skupini z dnevno uporabo kreme se je pojavilo 11 melanomov, v kontrolni skupini pa 22.

V praksi to pomeni tri ukrepe. Izogibajte se direktnemu soncu med 10. in 16. uro, ko je UV indeks najvišji. Redno nanašajte zaščitne kreme s faktorjem SPF 30 ali 50 na vse nepokrite dele in ne pozabite na ustnice, uhlje in rob lasišča; nanos ponovite vsaki dve uri in po kopanju. Mehanska zaščita v obliki gosto tkanih oblačil, klobukov s širokimi krajci in sončnih očal s certifikatom UV400 ostaja najbolj zanesljiv ukrep proti celičnim mutacijam.

Koraki za pravilen mesečni samopregled kože

Mesečni samopregled kože traja približno 10 minut in ga izvedite v dobro osvetljeni kopalnici z velikim ter majhnim ročnim ogledalom. Rednost in doslednost sta pomembnejši od natančnosti posameznega pregleda, kar poudarjajo tudi preventivni protokoli organizacije Skin Cancer Foundation. Sistematičen pregled celotnega telesa opravite po naslednjih šestih korakih:

1. Začnite pri glavi. Preglejte obraz, področje okoli oči, nos, ustnice ter zunanjost in notranjost ušes.
2. Nadaljujte s pregledom lasišča. Uporabite sušilnik za lase ali glavnik, da razmaknete pramene. Pri pacientih, ki jih obravnavamo, je prav lasišče pogosto tisto, kjer se dolga leta skrivajo spregledane spremembe.
3. Dvignite roke. Natančno si oglejte dlani, hrbtišča rok, prostore med prsti in predel pod nohti. Nadaljujte po podlahteh, komolcih in pazduhah.
4. Sprednji del telesa. Pozorno preglejte vrat, prsni koš in trebuh. Ženske naj posebno pozornost namenijo koži pod dojkami.
5. Hrbtni del telesa. Postavite se s hrbtom proti velikemu ogledalu in z ročnim ogledalom preiščite zadnji del vratu, celoten hrbet, zadnjico in zadnji del stegen. Za ta korak je dobrodošla pomoč partnerja.
6. Končajte pri stopalih. Oglejte si sprednji del nog, golenice, podplate in ponovno prostore med prsti na nogah.

Pregled kožnih znamenj v Kliniki OMNIA v Celju

Strokovna dermatološka obravnava brez čakalnih dob

V Kliniki OMNIA v Celju opravimo dermatoskopski pregled kožnih znamenj najkasneje v 10 delovnih dneh od naročila, brez napotnice in brez čakalnih vrst. Preglede vodi specialistka dermatovenerologije asist. dr. Anja Trajber Horvat, dr. med., ki se ozko posveča preventivnim pregledom kože in zgodnjemu odkrivanju kožnega raka. Znanje in izkušnje je pridobivala tudi v okviru Evropske akademije za dermatovenerologijo (EADV).

Pregled zajema celotno telo, ne le znamenja, zaradi katerega ste se naročili. Vključuje pogovor o dejavnikih tveganja, dermatoskopski pregled sumljivih sprememb in jasno oceno, ali je potrebna odstranitev, spremljanje ali nič od tega. Za pregled znamenj se lahko naročite na termin dermatovenerologije.

Pogosta vprašanja o kožnem raku

Ali je kožni rak ozdravljiv?

Da, kožni rak je v večini primerov ozdravljiv, če ga odkrijemo in kirurško odstranimo v zgodnji fazi. Bazaliomi in spinaliomi imajo ob pravočasni odstranitvi petletno preživetje nad 95 odstotkov. Pri melanomu, omejenem na kožo, petletno relativno preživetje presega 99 odstotkov, ob oddaljenih zasevkih pa pade na 35 odstotkov (SEER, diagnoze 2015–2021).

Kako pogosto naj opravim strokovni pregled znamenj?

Preventivni pregled celega telesa se za povprečno zdravega odraslega priporoča enkrat letno. Za posameznike s povečanim tveganjem, torej z več kot 50 znamenji, z melanomom pri sorodniku prvega kolena, s svetlim fototipom ali s preteklimi hudimi opeklinami, dermatolog določi individualni ritem, ki običajno pomeni pregled na šest mesecev. Rednost pregledov je bistvena, ker omogoča primerjavo in zaznavo drobnih morfoloških sprememb.

Kakšna je razlika med bazaliomom in melanomom?

Bazaliom in melanom se razlikujeta po izvornih celicah in po agresivnosti. Bazaliom nastane iz bazalnih celic povrhnjice, raste počasi, zaseva v manj kot 0,1 odstotka primerov in je praktično vedno ozdravljiv. Melanom izvira iz melanocitov, torej pigmentnih celic, raste hitro, zgodaj metastazira po krvi in bezgavkah ter predstavlja glavno grožnjo za življenje bolnika, če ni obravnavan pravočasno. V Sloveniji je bilo leta 2022 odkritih 885 melanomov in 5.496 nemelanomskih kožnih rakov.

Kako izgleda kožni rak na začetku?

Zgodnji kožni rak je lahko videti kot nova bunčica, ranica, ki se ne zaceli v štirih tednih, luskasta rdečkasta sprememba ali pigmentno znamenje, ki se spreminja. Najbolj sumljivi so znaki po pravilu ABCDE, torej asimetrija, nepravilni robovi, več barv, premer nad 6 milimetrov in hiter razvoj, ter znamenje, ki očitno izstopa od vseh drugih na telesu. Kožni rak v zgodnji fazi praviloma ne boli, zato odsotnost bolečine ni zagotovilo, da je sprememba neškodljiva.

Ali kožni rak boli?

Kožni rak v zgodnji fazi praviloma ne povzroča bolečine, kar je eden glavnih razlogov za prepozno odkrivanje. Bolečina, srbenje ali pekoč občutek se pojavijo šele, ko tvorba zraste, razpade ali zajame globlje strukture. Odsotnost bolečine zato nikoli ni merilo za odločitev, ali je znamenje nevarno; edino zanesljivo merilo je videz spremembe in njeno spreminjanje v času.

Ali lahko kožni rak nastane na predelih, ki niso izpostavljeni soncu?

Da, melanom lahko nastane tudi na podplatih, dlaneh, pod nohti, na sluznicah in v očesu. Te oblike, imenovane akralni lentiginozni in mukozni melanom, niso povezane z UV sevanjem, ampak z drugimi genetskimi mehanizmi. Prav zato mora dermatološki pregled zajeti celotno telo, vključno s prostori med prsti na nogah, podplati in nohti, ne le soncu izpostavljenih predelov.

Koliko časa traja pregled znamenj z dermatoskopom?

Dermatoskopski pregled celotnega telesa običajno traja od 20 do 30 minut, odvisno od števila znamenj. Pregled je neboleč in ne zahteva nobene predhodne priprave, priporočljivo pa je, da na pregled pridete brez laka na nohtih rok in nog ter brez ličil, saj lahko oboje prekrije spremembe pod njimi. Rezultat dermatoskopskega pregleda dobite takoj, izvid morebitne biopsije pa v enem do dveh tednih.

Ali zaščitna krema res zniža tveganje za melanom?

Da, redna dnevna uporaba zaščitne kreme prepolovi tveganje za melanom. V randomizirani raziskavi Nambour s 1.621 udeleženci je skupina z dnevno uporabo kreme po desetih letih spremljanja beležila 11 melanomov, kontrolna skupina pa 22, kar pomeni 50-odstotno znižanje. Pri invazivnih melanomih je bila razlika še večja: 3 primeri proti 11, torej 73-odstotno znižanje (Green in sod., Journal of Clinical Oncology, 2010).

Viri in strokovna literatura

• Onkološki inštitut Ljubljana in Register raka Republike Slovenije — Kožni rak (podatki za leto 2022).
• European Cancer Information System (ECIS), podatki o incidenci in umrljivosti za melanom, 2024.
• American Cancer Society — Survival Rates for Melanoma Skin Cancer, by Stage (SEER, diagnoze 2015–2021).
• American Academy of Dermatology — Types of Skin Cancer.
• NCCN Clinical Practice Guidelines in Oncology — Melanoma: Cutaneous.
• Vestergaard ME in sod. Dermoscopy compared with naked eye examination for the diagnosis of primary melanoma: a meta-analysis. British Journal of Dermatology, 2008.
• Green AC in sod. Reduced Melanoma After Regular Sunscreen Use: Randomized Trial Follow-Up. Journal of Clinical Oncology, 2010.
• International Agency for Research on Cancer (IARC) — razvrstitev solarijev med kancerogene skupine 1.
• Skin Cancer Foundation — Early Detection.

Avtor: asist. dr. Anja Trajber Horvat, dr. med.
Specialistka dermatovenerologije, Klinika OMNIA. Ozko se posveča preventivnim pregledom kože, dermatoskopiji in zgodnjemu odkrivanju kožnega raka.